Jezik ljubezni in avtomobilizem



Imam diplomo iz francoskega in angleškega jezika. Po srcu sem frankofilka, ali po slovensko ljubim francoščino. Ljubim francoski šanson: Georgesa Brassensa in Jacquesa Brela, pa francosko poezijo Jacquesa Préverta, Baudelaira in Rimbauda. Ko sem se v gimnaziji začela učiti francosko, sem morala pred mamo in očetom na glas brati lekcije iz francoščine in zaradi mojega grgranja sta bila čisto začarana …


No, potem pa sem dobila službo prevajalke v novomeški tovarni Revoz. Pr' Renolti (tako namreč sklanjajo Dolenjci) so direktorji govorili samo francosko. Ko me je slovenski direktor tehnologije prvič povabil na sestanek prevajanja, sploh nisem imela občutka, kako to gre. Francoski inženir, poznavalec avtomobilizma razlaga nekaj o počenih čepih, jaz pa nimam pojma o čem govori in kako naj to prevedem slovenskemu direktorju. Hvala bogu, da so kolegice, ki so bile v Revozu zaposlene že nekaj časa, sestavile en tak debel zvezek tehničnih izrazov, ki sem se jih morala počasi naučiti. Podvozje, nadvozje, kataforeza, matice, podložke, varjenje, čep, zavorne čeljusti … vse te in podobne strojne in kemične elemente je bilo treba osvojiti, da smo se lahko sporazumeli s »prijatelji Francozi«, ki so nas na zunaj zelo hvalili, kako smo Slovenci pridni in marljivi, navznoter pa se je vsak Francoz čutil kot mali Napoleon, ki je več vreden že samo zato, ker se je rodil v francoski domovini.


Tako je moj jezik ljubezni kar trinajst let služil avtomobilizmu. Dvakrat so me celo poslali v Pariz tolmačit konvencije koncesionarjev, in sicer na mega predstavitev Logana- najcenejšega vozila, ki je takrat obstajalo na planetu, in predstavitev novega Clia. V tisti leseni kletki za tolmače sem bila čisto prestrašena, ker je za tolmačenje potrebno kakšno drugačno usposabljanje in menjava tolmačev vsakih 20 minut. Če ne, se ti možgani in jezik dobesedno skurijo. No, ker pa smo bile me »domače« prevajalke, smo lahko tolmačile oziroma na koncu že jecljale kar uro in pol. Drugi kolegi tolmači so rekli, naj se pritožimo na sindikat tolmačev, ker da je kaj takega nedopustno … Si me predstavljate, kje bi končala, če bi se pritožila velikim direktorjem čez nehumane delovne pogoje? Ko je prišla reorganizacija, sem se potem kar sama poslovila od Renaulta. Zdaj delam v drugi prevajalski branži, ampak ne boste verjeli, da se še vedno spominjam francoskih izrazov kot so écrou, essieu, tableau de bord, jante etc.


S temle svojim zapisom končujem svoje gostovanje na spletni strani vsezaavto in vam želim Adieu! Še vedno pa mi lahko sledite na osebnem blogu na naslovu Svitanja1.blogspot.si.


Pa srečno vožnjo vedno in povsod!


Darja Avsec